Odpoklic pediatričnega zdravila Tylenol (vsebuje paracetamol - učinkovino proti vročini in bolečinam) s trga v ZDA je kar velik udarec za podjetje Johnson & Johnson.

Food and Drug Administration (FDA – Ameriški urad za hrano in zdravila) namreč ravi, da morajo starši nemudoma prenehati uporabljati vsa odpoklicana zdravila (gre za okoli 1500 serij zdravila), ki jih bodo starši seveda prinesli nazaj v lekarno. Prav tako morajo lekarne odpoklicana zdravila pobrati s polic in vrniti proizvajalcu.Škoda bo velika, zaradi zahtevne logistike in še bolj zaradi izgube zaupanja. Vsi veliki mediji namreč poročajo o tem odpoklicu: The New York Times, CNN, Time.

Kaj je šlo narobe?

Po besedah direktorice urada FDA za skladnost Deborah Autor je šlo za “površna kontrola kakovosti”. Urad sedaj podrobno raziskuje površnosti in bo na koncu določil kazni, ki so lahko v območju od opozorilnega pisma do kazni za kriminal.

Kaj točno?

Po mnenju FDA podjetje ni izvajalo primerne kontrole kakovosti, niti ni imelo dovolj laboratorijskih prostorov za testiranje. Poleg tega pa osebje ni bilo dovolj dobro trenirano za izvajanje postopkov Dobre proizvodne prakse (Good Manufacturing Practice).

V podjetju po tem ko so v obdobju od junija 2009 do aprila 2010 prejeli kar 46 pritožb strank (zaradi črnih delcev v raztopini), niso sprožili korektivnih in preventivnih ukrepov.

Kaj si korektivni in preventivni ukepi (CAPA)?

Najprej definicija:

Korektivni ukrep (Corrective Action – CA): Korektivni ukrep je proces odpravljanja vzrokov neskladnosti ali neželenega stanja in vodi k preprečevanju ponovitev neskladnosti ali neželenega stanja. Korektivni ukrep se ukvarja z aktualnimi problemi, ki so se že zgodili.

Preventivni ukrep (Preventive Action – PA): Preventivni ukrep je proces odpravljanja vzrokov potencialnih neskladnosti ali potencialnega neželenega stanja. Preventivni ukrep z odpravljanjem potencialnih vzrokov preprečuje, da bi se dogodek, ki bi vodil v neskladnost ali neželeno stanje, sploh zgodil.

Korektivni ukrep se ukvarja problemi, ki so se že zgodili in preprečuje ponovitev, preventivni ukrep pa se ukvarja s problemi, ki se še niso zgodili in preprečuje njihovo pojavljanje.

Po domače: Če nam gre v podjetju kaj narobe (vedno gre, kajne?), je treba napako odpraviti (temu rečemo korekcija). V procesu raziskovanja je treba odkriti vzrok zanjo (to je precej težje in velikokrat zelo zahtevno) in ta vzrok odpraviti (še težje). Za povrhu na tem in na podobnih proizvodih. Temu rečemo korektivni ukrep.

Preventivni ukrep je še hujši, ker pravzaprav nismo navajeni odpravljati vzroke težav, ki se nam še niso zgodile. Ko moramo biti proaktivni in v naprej predvideti kaj bi nam lahko šlo narobe. Grozno zahtevno, kajne?

Kaj sedaj?

Sedaj podjetje čaka težko delo vračanja okoli 1500 serij zdravila iz vseh “milijon” lekarn in veledrogerij v ZDA in tudi po svetu ter krpanje izgubljenega zaupanja strank.

To drugo je veliko bolj zahtevno in tudi dražje. Samo pomislite na količino dolarjev za številne reklame, ki bodo potrebne, da prekrijejo “packo” šlamparije neukrepanja v primeru težav in ignorance izvajanja korektivnih in preventivnih ukrepov.

Foto: www.tylenol.com

Aleš Čerin, svetovalec, Edusatis d.o.o.

V našem podjetju uvajamo ISO 9001: 2008 kot sistem vodenja kakovosti. Vpeljevanje standarda smo vzeli zelo resno in praktično. Ne zanimajo nas papirji zaradi papirjev, zanima nas resnični vpliv na kakovost (=verodostojnost naših storitev).

Tako se pripravljamo na težka področja, ki bi nam jih lahko postavil presojevalec. Eno od težjih področij s katerim se spopadejo v podjetjih (in seveda tudi mi) bi lahko zajeli v vprašanje: Kako se osebje zaveda pomena politike kakovosti in ciljev kakovosti?

Zavedati se in razumeti

Standard v točki 5.4.1. pravi, da pravi, da mora podjetje vzpostaviti “merljive cilje na vseh nivojih za vse ustrezne funkcije” in v točki 5.3. “da morajo biti zaposelni seznanjeni s politiko kakovosti in da jo razumejo”. Težko kajne?

Dve tako kratki alineji v standardu kakovosti in tako veliko dela z implementacijo. Vendar ali ni pravzaprav resnično pomembno, da zaposleni razumejo politiko kakovosti in jo vzamejo ne kot birokratsko-mrtvo črko na papirju, pač pa da politiko kakovosti “ponotranjijo” in jo vsakodnevno “živijo”. Zavedamo se, da so to visokoleteče besed, ki jih je težko spraviti v prakso, ker so tudi pravzaprav precej neoprijemljive (zavedanje).

Uvesti merljivost ciljev

ISO 9001: 2008 nam tu priskoči na pomoč in nam ponudi orodje “merljivosti ciljev kakovosti”. Mi smo to razširili kar na SMART sistem določanja ciljev. SMART sistem postavljanja ciljev je uveljavljen v poslovnem svetu in nam zagotavlja, da so cilji:

• S – specifični (Specific): Pomeni, da mora biti cilj dovolj specifično zapisan, tako da nam je ko cilj dosežemo, jasno da smo tam (ali pa ne).
• M – merljivi (Measurable): Cilj mora biti merljiv. Če se le da merljivost izrazimo v številkah.
• A – dosegljivi (Attainable): Cilj mora biti dosegljiv, obenem pa dovolj izzivalen (se je treba potruditi, da ga dosežemo).
• R – relevantni (Relevant): Cilj mora biti relevanten, se mora nanašati na politiko kakovosti, mora prinašati koristi v okviru strateških ciljev kakovosti.
• T – časovno zamejeni (Time bounded): Cilj mora biti jasno časovno zamejen.

Smo na poti

Definirali smo torej politiko kakovosti, ukvarjamo se s postavljanjem merljivih ciljev in vse to tako, da se bodo naši zaposleni zavedali pomena politike kakovosti in določanja merljivih ciljev kakovosti. Vemo, da je to proces, smo pa stopili na to pot. V poslovnem svetu, kjer delujemo velja samo kakovost.

Foto: Ilker, SXC

Aleš Čerin, svetovalec, Edusatis d.o.o.

Evropska komisija je že leta 2008 v posvetovalne namene izdala osnutek (Draft Annex 11) “EU Part 11″ dokument, ki govori o računalniških sistemih v reguliranem okolju farmacevtske industrije.

Uporabniki so bili precej zaskrbljeni nad osnutkom zaradi preveč zahtevnih pogojev in tako je komisija prejela kar 14.000 komentarjev. V nekaj tednih pričakujemo nove smernice. Bomo videli kaj so upoštevali?

Kratek izvleček iz uvoda osnutka

This annex applies to all forms of computerisation used in connection with regulated activities, including process control, documentation and data-processing systems. It also covers development, selection, validation and use of systems.

The introduction of computerised systems into systems of manufacturing, (including storage, distribution, quality control) and other regulated GMP activities, does not alter the need to observe the relevant principles given elsewhere in the Guide.

Where a computerised system replaces a manual operation, there should be no resultant decrease in product quality, process control or quality assurance. There should be no increase in the overall risk of product failure.

Zveni zahtevno, ne? Baje bodo nove smernice manj obsežne (samo 4 strani!). Ali to pomeni, da bodo tudi manj stroge kot osnutek ali samo manj podrobne (to je pa zaskrbljujoče)?

Osnutek iz leta 2008 si lahko naložite tule.

Čakamo torej in ko jih dobimo, jih bomo preštudirali in jih seveda upoštevali tudi v naših laboratorijih.

Foto: web.t-online.hu

V naših laboratorijih smo izvedli že kar nekaj zahtevnih validacij analitskih metod. Tudi za farmacevtsko industrijo, ki nam zaupa tudi precej težavne metode. Izzivov se lotevamo resno, strokovno in kakovostno.

Poskrbimo seveda tudi za kakovostno in (zaradi zahtev strankinih regulatornih organov) tudi precej obsežno dokumentiranje. Vse v skladu z dobrimi praksami, ki smo jih navajeni iz laboratorijev v farmacevtski industriji.

Gradbena dela so končana, laboratorijsko pohištvo je na mestu, prej prazni prostori se spreminjajo v laboratorij.

Sedaj je na vrsti postavitev inštrumentov, ki so trenutno še v škatlah. Čakajo na papirje, na protokole za kvalifikacijo. Potem jih namestimo (IQ), preverimo njihovo delovanje (OQ), tudi delovanje v našem okolju (PQ) in kmalu bodo na voljo za analize in razvoj metod.

Postaljamo pa tudi celovit sistem kakovosti, ki bo omogočal izvajanje analiz in raziskovalno delo za regulativno najbolj zahtevno farmacevtsko industrijo.

Veselimo se že prvih analiz.